»Dovolim si predlagati, da svojih oči, src in rok ‒ kot je to tradicija pri vas ‒ ne zapirate pred tistimi, ki trkajo na vaša vrata.«

»Očitno je, da podnebna kriza trka na vrata planeta.«

»Odgovor ne more biti, da zdaj ljudem, ki sami bežijo pred islamisti, ker jih ti preganjajo zaradi njihovega načina življenja, zapremo vrata pred nosom.«

»Hvaležni smo, da živimo v miru, solidarno spremljamo stisko od vojne prizadetih ljudi in gostoljubno sprejemamo tiste, ki trkajo na naša vrata.«

»Še vedno trkamo na vrata podnebne katastrofe. Čas je, da preklopimo na način za nujne primere, ali pa bodo naše možnosti, da dosežemo nične izpuste, postale same nič.«

»Hej, Grčija! Pozivam te, da odpreš vrata in se osvobodiš tega bremena. Spusti jih v druge evropske države.«

»Dovolite, da sami uredimo te pogovore.«

»E-šport na veliko trka na vrata. Zgodil se bo vdor v normalno življenje, tega se dolgoročno ne da ustaviti.«

»Na vrata trkajo tudi druge države. Upam, da nas bo na naslednjem prvenstvu na Siciliji čez dve leti že deset.«